Super tema! Naj dodam še jaz par besed in izkušenj pri fotografiranju in kasnejši post-produkciji.
Primarno mislim da ste Klemenkotu pozabili omeniti/ predstaviti docela zelo pomembno funkcijo
fotoaparata Histogram, ki že pri zajemanju fotografij ogromno pripomore k pravi nastavitvi
nasičenosti Črnih, sivih in belih tonov in splošnemu pregledu zajete fotografije.
Bom drugače povedal, histogram pri zajemanju fotografij fotografu prikazuje vrednosti in
nasičenost tonov kot si sledijo od leve proti desni: TEMNI TONI > SIVI (NEVTALNI) TONI >
SVETLI TONI. Dejansko je histogram podoben PhotoShop-ovim Levels-om.
V praksi, ko fotografiramo nek subjekt pomeni, da pri testni fotografiji lahko zelo hitro ugotovimo
kateri toni prevladujejo, ali je fotografija primerno in zadostno osvetljena in njim primerno
nastavimo zaslonko in čas zajemanja. Verjemite, na terenu, ko ti v LCD prikazovalnik tolče
močna svetloba z dejstvom da prikazovalniki tako radi zavedejo predogled fotografije, ki se na
monitorju izkaže prav drugačna, predvsem se težje odčitava ostrina je uporaba histograma
skorajda ključnega pomena.
WB - White BalanceNaj osiromašeno a z mero strokovnosti razložim še uporabo termina WB - White Balance.
Začnimo z osnovo. "Prava" bela barva oddaja energijo 6500K (Kelvinov) in velja za "zlato
sredino". Profesionalci v foto reprodukciji na svojih monitorjih, printerjih uporabljamo medsebojno
enake vrednosti. Tukaj že zapademo v debato ICC profilov in konkretnega Color managementa,
vendar bi zašli iz snovi te razprave. Vrednosti v praksi segajo od 5000K do 6500K. Kaj
pravzaprav ta energijska vrednost pove? Večja kot je vrednost K bolj bo svetloba oz. bela barva
hladna oz. na fotografiji prevladujejo modri toni. Tem je vrednost manjša bolj bodo toni toplejši
oz. rumeni.
Če to prenesem v prakso kjer se seveda fotografi srečujemo z široko paleto različnih svetlob, ki
jih oddajajo različna svetlobna telesa pomeni, da svetloba ki prihaja iz žarnice oddaja energijo
nekje med 2500 do 3500K (sicer odvisno od moči žarnice, a to trenutno ni pomembno), svetloba
ki pa prihaja iz halogenske žarnice oddaja dosti večjo energijo in sicer od 7000K in naprej. Če
prevedem v vizualni učinek, žarnica fotografiji da tople tone, ki pri klemenkotovih fotografijah
nastale pozno popoldne v soju svetlobe toplega sonca dejansko "paše" in realno prikazujejo
takratno situacijo. Če bi naprimer pretiravali bi pri večji vrednosti K fotografija popolnoma izgubila
svojo podobo popoldanskega sonca temveč rezultirala kot navaden oblačen, deževen, hladen,
na splošno zelo neprijeten dan.
Polprofesionalni in profesionalni fotoaparati nudijo pri nastavitvi WB tudi možnost manualnega
vnosa vrednosti K. Tem nastavitvam sem podložnik že od rane strelske dejavnosti in tako vadbo
toplo (nekje v rednosti 5500K) priporočam. Vsekakor pa naj urnega fotografa funkcija navdaja z
možnostjo sila velike kontrole Barvne Toplote = White Balance, ki seveda rezultira v post-festum
spektakularnih izdelkih.
ZaslonkaKot je že Gorchi omenil je smotrna in pametna uporaba zaslonke v vrednosti maksimalno f/8 do
f/11, večje vrednosti v večini "navadnih" situacijah enostavno nimajo smisla. Pri pretiravanju se
na fotografijah posledično izgublja na posameznih detajlih in temnih tonih. Definitivno pri vsem
tem ne smemo pozabiti najpomebnejše svetlobno vrednost in kvaliteto objektiva. Nima smisla
ovinkariti, dražje je boljše. Ali povedano drugače, ohišja prihajajo in gredo, kvalitetna optika je
večna.
OstrinaPri digitalnih fotografijah je že skorajda pravilo da se ob postprodukciji uporablja sharpening tool,
unsharp-mask. Pri polprofesionalnih in profesionalnih fotoaparatih obstaja možnost nastavitve
količine "image sharpnes" strojno, vendar z njo ne pretiravati. Obstaja kopica rešitev za ostrino,
mogoče ena dokaj samoumevna je uporaba monopoda ali tripoda saj z njuno uporabo v veliki
meri zmanjšamo stresenje fotoaparata. To, seveda praviloma velja pri slabših svetlobnih pogojih
kjer hitrost zrcala meji na meji med ostro ali "zablurano" fotografijo. A vendar je statičnost
fotoaparata med zajemanjem bistvenega pomena tudi v dobrih svetlobnih pogojih. Prav tako
lahko uporabimo funkcijo dviga zrcala, kar velja izključno za DSLR razred.
RAW in JPEGOsebno sem z debato okoli teh dveh formatov zaključil takoj zatem, ko sem obeh sliki primerjal v
PhotoShopu. Ena ključnih razlik, ki me je prepričala v redno uporabo RAW formata je ostrina. Pa
smo spet tam. Prav neverjetno je kako format RAW bolje zajame detajle, ki vizualno tvorijo čisto
in ostro fotografijo. Kot da bi fotoaparat pridobil na par mega-piklish. Seveda, kot je že omenil
Stipe, format RAW omogoča sila veliko možnosti za izvršitev posameznih popravkov na zajeti
fotografiji. O njih kdaj drugič.
Primer post produkcije z LevelsNajprej si oglejmo zgradbo pogovornega okna funkcije Levels in kako deluje.
Fotoaparatova Nevtralna oz. Siva barva je na CCD "nastavljena" na 18% črne barve iz česar
načeloma izhaja celotna filozofija digitalne fotografije in njene sposobnosti zajemanja pravih barv.
Tukaj se malce vse skupaj zaplete pri vroči debati o sposobnosti digitalnih fotoaparatov
dinamičnega razpona, ampak spet kdaj drugič o tem.
Ta podatek je izhodiščna točka s katero si pomagajo profesionalci pri delu v postprodukciji.
Več o digitalni fotografiji in njenem obravnavanju z barvami, bo najbolje da googlate.
Točka 1. predstavlja torej temne dele fotografije, ki sem si jo dovolil uporabiti kot praktičen
primer. Na tem predelu lahko opazimo da je temnih tonov relativno malo, gledano
čisto na začetku levega črnega "kazalca". Zato sem kazalec premaknil bolj v desno do začetka,
recimo temu "gore", ki se, če se pomaknemo še bolj proti sredini histograma stmoma dvigne.
Tako pridemo do točke 2. na sredini kjer lahko sklepamo da je fotografija dokaj nekontrastna in ji
tako posledično manjkajo toni med Sivo in Belo barvo. Zato mogoče sredinski drsnik [sive barve]
premaknem bolj v levo stran in tako pridobim na kontrastu in obogatitvi nevtralnih barvnih
tonih kot so zelena, temno modra, siva, rjava, ...
Ostane še 3. Točka. ki seveda predstavlja Belo barvo. V dotičnem primeru opažam da fotografija
ni preosvetljena oz. "prežgana" kar je v mojo korist s katero lahko fotografijo, rad rečem dvignem.

- Temni toni oz. Črna
- Nevtralni oz. Siva
- Svetli toni oz. Bela
- "Črna" Pipeta
- "Siva" Pipeta
- "Bela" Pipeta
Sledi eden izmed postopkov s katerim lahko uredite svoje fotografije s pomočjo efekta Levels, ki
ga osebno večinoma uporabljam pri produktni fotografiji v studiu.

1. Uporabimo ukaz Levels in z miško izberemo na desni strani črno, prvo pipeto. [Točka 4.]
Kurzor miške se je spremenil v pipeto. Sedaj se osredotočimo na fotografijo in poiščimo
najbolj temno, črno točko ter s pipeto kliknimo nanjo. Če z rezultatom niste zadovoljni,
preprosto kliknite bližje ali pa izberite podobno temno točko.

2. Ko smo opravili s temnimi predeli se lotimo še bele barve. Na konkretni
fotografiji je najbolj svetla bela barva prisotna na nosu letala, podobno vidim na
spodnji črti rw-ja, mogoče zgoraj na repu. S pipeto kliknemo na eno izmed
naštetih in poščemo pravo razmerje, ki nam odgovarja.

3. Kot je omenil Stipe, zmanjšamo fotografijo s pomočjo Bicubic Sharper ter shranimo.
Pri tem postopku ne uporabljamo Sive pipete, lahko pa jo če želite, vendar je "pravo"
dokaj težko najti, če že na fotografiji ni kakšnega betona, včasih pa pomaga tudi
aluminij. Torej, trik je v tem da najdeš pravo Sivo.
Prav zato v studiu pri produktni fotografiji uporabljamo takoimenovano Sivo karto,
na kateri je enoten premaz 18% črne barve. S tem zagotavljamo enake barvne
standarde v morebitni še kasnejši produkciji v smislu tiska, videa in podobno.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
In še končna primerjava ... 

Lahko pa tudi konec koncev takole ... 
Hvala ker ste brali
[Upam da se avtor strinja z manipulacijo njegovega dela. Če se avtor ne strinja z objavo in manipulacijo se javno iskreno opravičujem in bom v doglednem roku avtorsko delo umaknil]