Torej dragi kolegi, se spomnite, ko sem neumorno težil, zakaj se ne bi začeli dobivati v obliki nekega kluba, zakaj ne ustanovimo nečesa, kar imajo tudi drugod po Evropi in svetu? Zgledoval sem se, seveda po Italijanih; zavidal sem jim, kako imajo vsepovsod dobro organizirane klube Virtualnega Letenja, šole virtualnega letenja in celo trgovine za letalce, tako tiste prave kot virtualne; zavidal sem jim sejme Flight Simulator Show, imajo namreč kar dve tovrstni prireditvi na leto: eno v Milanu in drugo v Mestu Forli', nedaleč od Bologne ... V Sloveniji pa se razen tega foruma ni dogajalo nič ... !
In zgodilo se je prvo srečanje, zgodila se je ustanovitev kluba, zgodili sta se dve srečanji; tretje nam je sedaj spodletelo, ampak ni problema ... tretje bo dotedanji vrhunec srečanja, kajti naši načrti naj bodo veliki, skupaj bomo zmogli tudi tisto, kar se zdi mogoče danes še zelo daleč.
Ne razumem sicer zakaj takšna zaprtost in izoliranost ter strah (še vedno) med slovenci? V enem letu sem komuniciral s kakimi 14 osebami, ki jih virtualno letenje veseli, jih zanima, pa se ne prijavijo niti na forum, kaj šele, da bi se pojavili na IVAO. Zadnji primer so trije, ki so vzpostavili stik z menoj potem, ko so obiskali mojo stran; poklicali so me po telefonu. Pomagal sem jim, kolikor sem znal, tudi pri namestitvi IVAP, TS, svetoval sem jim forum ... Mislim, da se je prijavil le eden ... Bojijo se neznanja (predvsem angleščine), nepoznavanja (virtualnega letenja), bojijo se, bojijo se ... OK, dosti bodi o tem, saj smo tu mi zato, da jih vzpodbudimo, da jim pomagamo.
Rad bi ....
poleg tega, da se družimo mi, že stari znanci, pritegnil tudi nove, ki jih to zanima. Rad bi,da promoviramo KULTURO LETENJA, rad bi, da promoviramo VIRTUALNO LETENJE, kot možnost hobija, možnost naučiti se nekaj novega, možnost nekega začetka za bodoče pilote in kontrolorje. Ponekod po svetu je sam FS že uveljavljen pripomoček za prve korake v pravo letalstvo ... v Italiji, Franciji in marsikje drugje ima npr. virtualno letenje vedno pomembnejšo vlogo v družbi: to dokazuje tudi vedno večje število obiskovalcev tovrstnih prireditev ter vedno večje število člankov v strokovnik letalskih revijah in še bi lahko našteval.
Zatorej naj bi bili naši načrti:
1. čimpreje pravno-formalno urediti status kluba, kajti šele potem bomo res lahko nastopali kot pravni subjekt; gre le za lažji pristop, lažje vzpostavljanje stikov, npr. na Brniku, pri iskanju prostora;
2. organizirati mega srečanje - promocijo VL kar na Brniku, tudi s povabilom pilotov in kontrolorjev ter letališkega osebja (z uradnimi objavami in naznanili, podporo so mi ponudili nazadnje na Brniku), za kar pa bi bil potreben še kakšen sponzorski računalnik (tudi tu imam že železo v ognju) ter reklamni material (npr. IVAO, VATSIM, MS FS, ipd), kajti vse to se vidi tudi na sejmih širom po Evropi.
3. priti do našega uradnega prostora - predstavništva, po možnosti v stavbi letališča Brnik, za kar obstaja možnost, za neko simbolično najemnino (to možnost so mi potrdili) + koriščenje dvorane za naša formalna srečanja.
4. predstaviti VL na lokalnih televizijah (npr. Paprika, Pika, mogoče še kje ...
)
5. sedaj bo objavljen članek v reviji Game Zone, torej, tudi tu vidim priložnost, članki ...
6. organizirati kakšno prireditev v sodelovanju z drugimi klubi, mogoče italijanskimi (tam sem namreč bolj doma), npr. VFG iz Furlanije z njihovim pravim kokpitom (povsod naletijo na vroč sprejem in vabijo jih po celi Italiji, tako, da praktično ne zmorejo več vsega bremena)
7. organizirati šolo Virtualnega Letenja
8. organizirati izlete za letalske zanesenjake, spet po zgledu nekaterih agencij po svetu (obiski sejmov, prireditev, mitingov, letališč, objektov ... ) seveda ne le za VL, tudi za fotografe, RL, bodoče pilote, kontrolorje, itd ...
.... in še in še in še bi lahko našteval ... seveda step by step, lepo počasi !
Obstaja pa še en problem: koliko je kdo od nas pripravljen tvegati za kaj več? Jaz, kljub povrečno 50 - 60 delovnih ur na teden, kljub študiju in raziskovalnim nalogam na faksu - zelo veliko!
Malo razmislite o tem čez poletje;
Pa še nekaj: vem, vsi imamo obveznosti, dolžnosti, vsi imamo pomanjkanje časa, pa vendarle ...
srečanja so sicer vedno bolje obiskana, pa vseeno še malo premalo.
Ali si je res tako težko rezervirati 1 soboto na 2 - 3 mesece? Ali ni možno reči (seveda so izjeme): spoštovani sodelavci, domači, otroci, tete, strici, tast in tašča, prijatelji: v soboto, XX.XX. ME NI ! NE OBSTAJAM! IMAM POMEMBNO SREČANJE, kateremu se ne odpovem!!!!!!
Mi smo doma prenavljali hodnik in kopalnico, ko sem rekel: zdaj pa moram iti; grem na srečanje VL (pri zadnjem srečanju maja);
za srečanje v juliju pa sem za en teden prestavil polaganje poda v kuhinji ... da ne omenjam praznovanja nekega rojstnega dne, ki sem ga hladnokrvno zavrnil z močnim argumentom: srečanje KVLS ... in vsi so obmolknili, kajti vedeli so, da tu ni heca ...
Koliko vam na splošno pomeni VL in delovanje v okviru kluba? Kakšne imate kaj vizije? Do kod ste pripravljeni iti? Vam je izziv nekaj, kar drugi gledajo postrani ali pa sploh ne vedo za kaj gre? Ali pa vas ozmirjajo, da se deci pri teh letih še igrate?
Vrgel sem vam kost, pa jo malo poglodajte ...
Prijava
Registriraj se!
FAQ
Iskanje
