V Evropi prihaja do uvedbe 0,00833 MHz razmaka med frekvencami namesto prejsnjih 0,025 MHz. Razlog je seveda pridobitev novih frekvenc (med prejsnji dve, sedaj stlacimo se dve novi).
Oznacevanje frekvenc je malenkost drugacno:
1. Pri izgovorjavi se namesto besede "freqency" obvezno uporablja "chanel". Vedno se tudi izgovorijo vse tri stevilke za decimalno vejico (za razliko od navadnih frekvenc, kjer se izgovorijo le dve decimalki (npr. 128,87 za frekvenco 128, 875) oziroma ena, ce sta zadnji nula (118,1 ce je frekvenca 118,100).
2. Tudi samo zapisovanje je nekoliko drugacno.
Ceprav "frekvenca" 128,875 in "chanel" 128,880 ocitno nista enaki stevili, imata dejansko enako frekvenco 128,875. Razlika je zato, da se ze iz same stevilke takoj ve za kaj gre in da je potrebno imeti ustrezno radijsko postajo, ki ima ustrezno locljivost.
V zgornjem primeru bi bila pri klasicnih frekvencah naslednja uporabna 128,900, ce pa se uporabljajo kanali pa je vmes se 128,885 in 128,890 in sele nato 128,905 (ekvivalent 128,900).
Predpogoj, da zadeva v praksi deluje so seveda ustrezne radijske postaje na tleh in v zraku. Vecina komercialnih potniskih letal jih ima, manjsa in letala generalnega letalstva pa vecinoma ne. Zato je nekaksna praksa, da se "chaneli" uporabljajo zgolj za FL250 in visje (odvisno od drzave). Ce je zaradi manjsega prometa odprt zgolj en sektor za ves promet (v Sloveniji recimo area in approach skupaj ) se uporabljajo stare frekvence, da slisijo vsi.
Torej kaksne so frekvence v Sloveniji:
Obmocna kontrola letenja (ali area) uporablja kanal 128,880, ko dela zgolj nad FL240, ko pa poleg opravlja se priletno kontrolo letenja (APP) pa uporablja frekvenco 135,275.
Ce dela tudi APP (pri nas do FL240), uporablja frekvenco 118,750.
Tako, malo na dolgo in siroko, ampak to je sedaj realnost kontrole letenja. In glede na to da smo pac sedaj dobili tudi svojo pravo virtualno kontrolo letenja, je stvari pac treba jemati resno
lp, Robert
Prijava
Registriraj se!
FAQ
Iskanje
