Citiram:
vedno znova počutim ponosnega na to kaj je Slovenija takrat naredila, predvsem pa me fascinira kako smo bili slovenci v tistem času enotni in solidarni. In vedno znova se sprašujem kam je v teh letih izginila vsa ta nacionalna pripadnost, ponos, enotnost.
Pa še to bi se vprašal: le zakaj na takšen velik, največji nacionalni praznik, izobešene zastave, ki so izraz in simbol naroda in njegove identitete prešteješ na prste ene roke, vsaj kar se tiče zasebnih hiš? V Parizu vse plapola, v Italiji jih izobešajo na vsakem vogalu, tudi brajnovke na tržnici,
zakaj lahko ostali narodi na veliko in s ponosom razkazujejo svoje nacionalne simbole, v Slo pa jih komajda sramežljivo sem ter tja kdo izobesi (razen državnih institucij).
Veste kaj vam povem: veliko bolj nam tujci priznavajo napredek v razvoju, kot si ga sami; Slovenija je navzlic vsemu zelo, vidno napredovala in odločitev pred 17. leti je bila več kot pravilna.
Mnogi se sploh ne zavedajo, kaj imajo in še manj, kaj sploh hočejo v življenju imeti ... seveda pa gre pri ljudeh za drug velik problem:
nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, zakar so potem krivi vsi, cerkev v prvi vrsti! Še dobro, da imamo v Sloveniji rednega dežurnega krivca, oz. kar dva, na katera lahko vedno vsak vrže drek: cerkev in desnica. Me pa čudi dejstvo, da so tako uspešni in blesteči socialistično - komunistični sistemi v 90 - tih padli kot domine. Le kdo za vraga je uničil nekaj, kar je bilo tako zelo uspešno? Mi zna kdo na to odgovoriti? ja, saj vem: ameriški imperializem ....
Slovenci, dajmo se vprašat: ali ni mogoče problem kje drugje, npr. v nekem čudnem odnosu do samih sebe in "moteče" okolice ? Ali nimamo s sabo toliko namišljenih problemov, da nam že vse skupaj prav škoduje? Sicer pa,
kdaj pa bi bili Slovenci sploh lahko zadovoljni in srečni? Pa tudi če bi bili, bi že našli kakšen problem, da bi se lahko veselo pritoževali in bemtili cel svet okoli sebe ... Dajte se malo skulirat ljudje ... Saj bo zvenelo tole malo kruto, ampak je resnično:
ko zboliš za hudo obliko raka in zreš smrti v oči, vse zbledi, nič več ni pomembno, le še življenja se oklepaš ... Do tedaj pa tak hrup in trušč za prazen nič!!!
Jaz osebno se v tej "kruti" Sloveniji, počutim fantastično!
Delam kolikor hočem, delam vse, kar sem si vedno želel, odlično zaslužim in zelo dobro mi gre, saj sem se v življenju vedno dobro znašel in bil prepričan, da delam prav vse kar delam. Pa da ne bo kdo rekel, da sem rojen pod srečno zvezdo!! Vsi smo rojeni pod istim nebom, vsi imamo možnosti, le nekaj je treba za to narediti! Premakniti je treba rit, ne pa obsojati vse povprek za ubogo usodo, ki te je, reveža, prizadela! Obrestovalo se je in še se. In povedano po pravici: imam se super in nič mi ne manjka!! Pa nimam nobenega bogatega strica in nobenih vez nikjer!
Imam pa eno značilnost, ki mi jo lahko mnogi zavidajo: imam ogromno pozitivne energije, moči, optimizma in resnično ljubim sebe in posledično vse, kar me obkroža! Predvsem pa verjamem v samega sebe, moje sposobnosti in mojo moč, moč lastne biti! In tukaj mi nihče nič ne more: ne levi, ne desni, ne nobena institucija. Odvisen sem v prvi vrsti od samega sebe, imam lastno prepričanje in ne hodim vštric črede slepih ovac, ki slepo sledijo temu ali onemu vodniku in njegovemu prepričanju, saj imam pamet za to, da jo uporabljam v lastne namene.
Vsak si sam piše svojo zgodbo in če dovoli, da mu jo pišejo drugi, je to zelo žalostno in čas bi bil, da se nad svojim življenjem resno zamisli.
Malo v razmislek vesoljni Sloveniji ...
Prijava
Registriraj se!
FAQ
Iskanje
Red je pač treba delat, ni kaj.
