Da ne bom odpiral nove teme...
No, Slovenija ni bila odrezana od sveta (v smislu letalstva), čisto lepo se je in še veliko lepše bi se vse izteklo, če je ne bi zagodel vulkan s svojim pepelom; je pa lep dokaz, kako majhen je človek v primerjavi z naravo! Tako visoko je leteč, pa tako hitro jo pogrne po tleh!

A tega ubogega pajaca, človeka, s katerim lahko narava počne ravno kar hoče, še lep čas ne bo srečala pamet!
Po drugi strani sem bral razne komentarje po različnih Slovenskih internetnih straneh in tudi v živo sem bil deležen nekaj komentarjev, "kako lepo je življenje, ko v zraku ni letal"! In to so bili celo komentarji Ljubljančanov, ki jih letala v zraku tako zelo motijo!

In tu se je razlegal glas zagrizenih okoljevarstvenikov, katerih še edina želja v življenju je bila, da letala ne bi nikoli več poletela, saj so "velik razlog za podnebne spremembe, ko s svojimi svinjskimi izpusti mešajo zrak nad zemljo". Kako kratka je pamet pametnjakovičev, ki ne seže dlje od Wahowč...
Kako žalostno je nebo brez tistih "belih lis letal", kako otožno je Ljubljansko nebo, ko dneve in dneve ne slišiš brnenja motorjev pristajajočega letala, kako pusto je nebo, ko ne slišiš moči motorjev vzpenjajoče se jeklene ptice, kako brezizrazno je letališče brez letal, kako otožen je Brnik brez brnenja letalskih turbin! Mariborčani, saj ne da tudi vam ne bi privoščil nekaj dni te izkušnje, a vrnite letala žalujočim Ljubljančanom, prosim! ... Aja, pravzaprav, hvala vam, da ste nam vrnili izposojeno....
Ja, jaz osebno sem bil na "prisilnem" dopustu zaradi zaprtja letališča; mogoče mi je še prijalo en teden malo počivati, a verjemite mi, kot otrok sem se veselil dneva, ko bom spet lahko stopil na letališko ploščad, ko bom lahko skupaj s kolegi dispečerji SO letal uredil naš delovni prostor po beljenju in snaženju naših prostorov; še bolj pa se veselim današnjega dne, ko se bom vrnil na moje delovno mesto, kjer mi tudi je mesto! Nisem rojen za dopuste, čeprav so prijetni za krajši oddih; jaz sem ustvarjen za adrenalin, za zelo aktivno življenje! Uživam v okolju letališča, uživam ob pogledu na letala, uživam ob vonju kerozina, uživam ob poslušanju koncerta letalskih motorjev! To je moje življenje, to je moj svet! Še dobro, da bo steza zdržala še naslednijh 20, upam,da 30 let! In upam, da bo vulkanski prah nosilo daleč stran od naših krajev, saj si takšnih dopustov ne želim! Kar pa se tiče upokojevanja in vladnih reform: če me upokojite pri 70-tih, bo zame še vedno prezgodaj! Želim živeti letališče, želim živeti letalstvo in srečen sem, da lahko bivam in delam tam, kamor spadam! Na letališče!!
To je moje malo razmišljanje ob otvoritvi obnovljene steze Ljubljanskega letališča in ob ureditvi zadev zaradi vulkanskega prahu! Moje razmišljanje je slavospev letalstvu in letališčem!
